Fa'ailoga o le le atoatoa o le uamea - O le a le mea o lo'o i totonu o le uamea?

O le minerale uʻamea o se tasi lea o minerale autu e manaʻomia e le tino mo gaioiga i aso uma. O lana galuega autu; metabolism o polotini ma le gaosiga o le hemoglobin, enzymes ma sela mumu (RBCs). O le maualalo o le numera o sela o le toto e faigata ai i nei sela ona ave le okesene i totoga ma aano. E taua foi le uʻamea mo le soifua maloloina o lauulu, paʻu ma fao. O le faaletonu o le uamea e tupu pe a maualalo lenei minerale i le tino. O fa'ailoga o le le lava o le u'amea e aofia ai le vaivai, pa'u sesega, le manava, niniva, tatavale le fatu.

O le a le mea o lo'o i totonu o le u'amea? E maua i mea'ai e pei o aano o manufasi mumu, atigi moa, moa, i'a, ma i'a. O le u'amea e maua i mea'ai i ituaiga e lua - o le heme iron ma le non-heme iron. O le u'amea o le heme e maua na'o oloa a manu, a'o le u'amea le heme e maua na'o laau. 

Ole aofa'i ole minerale ole u'amea ile aso ole 18 mg ile averesi. Ae ui i lea, o le manaʻoga e suia e tusa ai ma nisi o tulaga faʻapitoa e pei o le itupa ma le maitaga. Faataitaiga; Ole mana'oga mo tama'ita'i ma tama'ita'i ua mae'a fa'atama'i e valu mg ile aso. O lenei aofaiga e oʻo atu i le 27 mg i le aso i fafine maʻitaga.

Faamanuiaga o le Uamea

faailoga o le le lava o le uamea

  • E maua ai le malosi

O le u'amea e ave le okesene mai le tino i musele ma le fai'ai. O le mea lea, e faʻateleina ai le faʻatinoga o le tino ma le mataala faalemafaufau. Afai e maualalo le maualuga o le uʻamea i le tino, o le ae faʻatamala, vaivai ma itaitagofie.

  • faateleina le fia'ai

O le fa'aaogaina o mea'ai u'amea i tamaiti e le fia 'ai e fa'ateleina ai le fia'ai. E lagolagoina ai foi lo latou tuputupu ae.

  • Manaomia mo le soifua maloloina o maso

O le u'amea e matua taua tele i le atina'eina o maso. E fesoasoani i le gaosiga o le myoglobin, lea e ave le okesene mai le hemoglobin ma teuina i sela maso. O le mea lea, e tupu ai le faʻamalosi o maso.

  • E saofagā i le atinaʻeina o faiʻai

Mo le soifua maloloina o le fai'ai, e tatau i tamaiti ona 'ai mea'ai e tele i le u'amea. O le mafaufau, afi, agafesootai-lagona ma le neurophysiological atinae e sili atu ona vaivai i pepe e maua i le anemia le atoatoa. O le mea lea, e tatau ona aveese le le lava o le uʻamea mo le faiʻai e galue lelei.

  • Fesoasoani i le alualu i luma o le maitaga

E fautuaina e fomaʻi fafine maʻitaga e faʻateleina a latou meaʻai. O le tagofia o mea fa'aopoopo iron prenatal e fa'aitiitia ai le lamatiaga o le maualalo o le mamafa o le fanau mai. E taofia ai foi le anemia o tina i le taimi o maitaga. E tatau i fafine ma'itaga ona maua le 27 milligrams o le u'amea i le aso. Mea fa'aopoopo u'amea, moli, vine ma sua tamato E sili ona mitiia pe a fa'aopoopo i mea'ai e tele i vaitamini C, pei ole

  • Faʻamalosia le puipuiga

O se tasi o faʻamanuiaga o le uʻamea o lona gafatia e lagolago ai le puipuiga. O le uʻamea e manaʻomia mo galuega puipuia e pei o le faʻavasegaina ma le faʻateleina o T lymphocytes ma le gaosiga o ituaiga okesene faʻafoʻi e tau ma faʻamaʻi.

  • Fa'amalolo le ma'i o vae le mapu

fa'atasi ai ma le fa'aletonu o gaioiga o le neura ma'i vae lē malolofa'atupu le mana'o e fa'asolo pea vae. O lenei lagona e faʻateleina i le taimi o malologa ma mafua ai le faʻalavelave i le taimi o le moe. O le le lava o le u'amea e mafai ona fa'atupu ai le ma'i o vae le mapu i tagata matutua. O le tagofia o mea'ai iron e fa'amama ai fa'ailoga.

  • Fa'amama fa'ailoga a'o le'i ma'itama

O suʻesuʻega ua faʻaalia ai o le maualuga o le taumafa uʻamea e mafai ona faʻaitiitia ai faʻamaʻi aʻo leʻi oʻo i le masina e pei o le niniva, suiga o lagona, ma le toto maualuga.

Fa'amanuiaga ole Uamea mo Pa'u

  • E maua ai se susulu maloloina

O pa'u pa'u ma li'o pogisa i lalo o mata o fa'ailoga masani ia o le anemia ona o le le lava o le u'amea. O le le lava o le u'amea e mafua ai ona pa'u le maualuga o le hemoglobin ma fa'aitiitia ai le RBC. O le fa'aitiitia o le tafe o le okesene e foliga sesega ai le pa'u. O le 'ai o mea'ai e tele le u'amea e fa'aopoopoina ai se susulu piniki i le pa'u.

  • Faatelevave le faamaloloina o manu'a

O le uʻamea o se minerale e iai sona sao taua i le faʻavaveina o le faʻamalolo o manuʻa. E fesoasoani i le fausiaina o RBCs, o le vaega sili ona taua o le hemoglobin lea e ave le okesene i le tino atoa. E le mafai ona malolo manuʻa pe a aunoa ma le sapalai saʻo o le okesene, lea e ave ai foi isi meaʻai. O le mea lea, o le uʻamea e faʻavaveina ai le faʻamalolo o manuʻa.

Faamanuiaga ole Uamea mo Laulu

  • Faʻaitiitia le gau o lauulu

fafine ona o le le lava o le uamea gau lauulu olaola. O faleoloa uʻamea maualalo e faʻateleina ai le maualuga o le paʻu o lauulu, aemaise lava i fafine e le o iai i le taimi o le menopause. E fesoasoani fo'i le uamea e fa'aleleia atili le fa'atupu o lauulu. E faʻaitiitia ai le faʻafefe o lauulu e ala i le faʻateleina o le tafe o le okesene ma meaʻai i le lauulu lauulu ma le ulu.

Manaoga Uamea i Aso Taitasi

Tamameamea0-6 masinaMale(mg/aso)Fa'afafine(mg/aso)
Tamameamea7-12 masina1111
Tamaititi1-3 tausaga77
Tamaititi4-8 tausaga1010
Tamaititi9-13 tausaga88
Autalavou14-18 tausaga1115
Tulaga matua       19-50 tausaga818
Tulaga matua51 tausaga pe sili atu        88
Ma'itagavaitausaga uma-27
Fafagaina o susu18 tausaga ma lalo ifo-10
Fafagaina o susu19 tausaga pe sili atu-9

O a mea i totonu o le Umea?

Legumes ma u'amea

Pipi, pi ma legumes, e pei o lentils, o mea'ai e tele le u'amea. Le maualuga i le maualalo, sili ona u'amea Legumes e faapea;

  • Soya
  O le a le taumafa Tuna? E fa'afefea ona fai taumafa i'a tuna?

Soya O mea'ai e maua mai i le soya ma le soya e fa'atumuina i le u'amea. E le gata i lea, o oloa soya e maualuga i porotini ma o se puna lelei o le calcium, phosphorus ma le magnesium.

  • Lentil

au lentili O le ipu e tasi e iai le 6.6 mg o le u'amea. O le leki lea e iai fo'i le tele o polotini, ga'o ga'o lavelave, alava, folate ma manganese.

  • Pi ma pi

O pi e iai le tele o le u'amea. Haricot pi ve fatu fatu fatu4.4-6.6 mg o le uʻamea i totonu o se ipu o ua maua. Chickpies ma pi e maualuga foi le u’amea. E tasi le ipu e iai le 4.6-5.2 mg o le u'amea.

Nati ma fatu ma le uamea

O nati ma fatu e lua e maua mai ai le mineral iron. O mea'ai e sili atu le u'amea i lenei vaega:

  • Maukeni, sesame, hemp ma fatu lino

Ole aofa'i ole u'amea ile lua sipuni tele o fatu, lea e mauoa ile u'amea, ile va ole 1.2-4.2 mg.

  • Cashews, pine pinati ma isi nati

NatiO lo'o i ai ni vaega laiti o le u'amea e le heme. E faʻatatau i almonds, cashews, pine nati, ma le 30 kalama oi latou o loʻo i ai le 1-1.6 mg o le uʻamea.

Fualaau faisua ma le uamea

E ui lava o fualaau faisua o loʻo i ai le non-heme form, lea e le faigofie ona mitiia, u'amea mitiiaE mauoa i le vaitamini C, lea e fesoasoani e faʻateleina le O mea'ai e iai le u'amea i fuala'au 'aina e:

  • fuala'au lanu meamata

sipinasi, kapisi, turnip, chard O se ipu o fualaau faisua lanu meamata e pei o beets ma beets o lo'o i ai le va o le 2.5-6.4 mg o le u'amea. O isi fualaau faisua e iai le u'amea o lo'o pa'ū i totonu o lenei vaega e aofia ai le broccoli, kapisi, ma Brussels tatupu ua maua. E tasi le ipu o nei mea o lo'o i ai i le va o le 1 ma le 1.8 mg o le u'amea.

  • Tomato pipi

E ui o tamato mata o loʻo i ai ni vaega laiti o le uʻamea. E sili atu lona aofaʻi pe a faʻamago pe faʻamago. Mo se faʻataʻitaʻiga, o le afa ipu (118 ml) o le paʻu tamato e iai le 3.9 mg o le uʻamea, ae o le 1 ipu (237 ml) o le sosi tamato e iai le 1.9 mg. O le afa ipu tamato mamago i le la e maua ai le 1,3-2,5 mg o le u'amea.

  • pateta

pateta o lo'o i ai le tele o le u'amea. O le tasi pateta lapoa e le'i pa'u (295 kalama) e iai le 3.2 mg o le u'amea. Ole aofaiga tutusa ole pateta suamalie o loʻo i ai se aofaiga laʻititi laʻititi ole 2.1 mg.

  • taligaʻimoa

O nisi ituaiga o pulou e mauoa i le uamea. Mo se faʻataʻitaʻiga, o se pesini o pulou paʻepaʻe kuka o loʻo i ai le tusa ma le 2.7 mg o le uʻamea. Oyster mushrooms e faaluaina le tele, ae o le portobello ma shiitake mushrooms e itiiti lava mea o iai.

Fualaau ma le uamea

O fualaau aina e le o ni meaai e maualuga le u'amea. Ae, o nisi fualaau aina e mafai ona suitulaga i le vaega o meaʻai e iai le uʻamea.

  • sua palama

O le sua o Plum o se meainu e maualuga le u'amea. 237 ml o le vai suamalie e maua ai le 3 mg o le u'amea. E mauoa foi i alava, potassium, vitamini C, vitamini B6 ma manganese.

  • olive

oliveI le tulaga faʻapitoa, o se fualaau aina ma se meaʻai e iai le uʻamea. O le selau kalama o loʻo iai pe tusa ma le 3.3 mg o le uʻamea.

  • uʻa

uʻaO se fualaau aina mata'ina lona aoga. O se ipu mulberry e iai le 2.6 mg o le u'amea. E lelei mo ma'i fatu, ma'i suka ma nisi ituaiga o kanesa.

O fatu atoa ma le uamea

O le fa'againa o fatu e fa'aumatia ai a latou mea i totonu o le u'amea. O le mea lea, o fatu atoa e tele atu le uʻamea nai lo le gaosia.

  • Amaranto

AmarantoO se saito e leai se kulūlū. O le ipu e tasi e iai le 5.2 mg o minerale u'amea. O le Amaranth o se tasi lea o mea e maua mai ai laau e taʻua o le porotini atoatoa.

  • Tautala

Se ipu vela foe 3.4 mg o loo i ai le uamea. E maua ai foi le tele o polotini o laau, fiber, magnesium, zinc ma folate.

  • Quinoa

pei o Amanant, quinoa o se puna foi o polotini atoatoa; E mauoa i alava, gaʻo gaʻo lavelave, vitamini ma minerale ma e leai se kulūlū. E tasi le ipu o quinoa kuka e iai le 2,8 mg o le u'amea.

O isi mea'ai e iai le u'amea

O nisi mea'ai e le ofi i se tasi o vaega o mea'ai o lo'o ta'ua i luga, ae o lo'o i ai le tele o le u'amea.

  • sukalati pogisa

sukalati pogisaE tele atu mea'ai nai lo le susu sukalati. O le tolusefulu kalama e maua ai le 3.3 mg o le uʻamea, ae o loʻo i ai foi le tele o fiber, magnesium, copper ma manganese. E le gata i lea, o sukalati pogisa o se puna malosi o antioxidants.

  • thyme mago

O le sipuniti o laumei mago o se tasi o laʻau e sili ona maualuga le uʻamea, ma le 1.2 mg.

O le a le Fa'aletonu o le Uamea?

Afai e le lava le hemoglobin i le tino, e le lava le okesene ma maso ma e le mafai ona galue lelei. E o'o atu ai i se tulaga e ta'ua o le anemia. E ui lava e iai ituaiga eseese o anemia, iron deficiency anemia E sili ona taatele i le lalolagi. faaletonu o le uamea e ono afaina ai nisi o galuega. O le mea lea, e mafai ona mafua ai le anemia o le iron deficiency.

O le a le mea e mafua ai le le lava o le uamea?

O mafua'aga o le le lava o le u'amea e aofia ai le le 'ai po'o le maualalo o le calorie te'i mea'ai, fa'ama'i inflammatory bowel, fa'ateleina mana'oga i le taimi o maitaga, ma'i toto i taimi mamafa ma'i masina, ma le toto toto.

  E fa'afefea ona fai mea'ai kukama, o le a le tele o le mamafa e mou ai?

Faʻateleina le manaʻomia mo le uʻamea

Tulaga e fa'atupula'ia ai le mana'omia o le u'amea e fa'apea;

  • O pepe ma tamaiti laiti e mana'omia le tele o a'amea ona o lo'o i ai i le vaega vave o le tuputupu a'e.
  • E manaʻomia e fafine maʻitaga le tele o uʻamea. Aua e manaʻomia ona faʻafetaui ona lava manaʻoga ma tuʻuina atu le hemoglobin mo le pepe tuputupu aʻe.

toto gau

A ma'imau le toto o tagata, e leiloa fo'i le u'amea ona o lo'o i ai le u'amea io latou sela mumu. Latou te manaʻomia le uʻamea faaopoopo e sui ai le uʻamea leiloa.

  • O tama'ita'i e mamafa le ma'i masina e sili atu ona maua i le ma'i 'amea ona o le ma'imau toto i le ma'i masina.
  • O nisi tulaga e pei ole ma'i ma'i peptic, gastric hernia, colon polyp po'o le kanesa colorectal e mafua ai fo'i le telegese o le alu tumau o le toto i totonu o le tino, ma mafua ai le le lava o le u'amea.
  • O le toto o le manava ona o le fa'aaogaina masani o nisi o mea e fa'amama ai le tiga, e pei o le aspirin, e mafua ai fo'i le anemia. 
  • O le mafua'aga masani o le le lava o le u'amea i tamaloloa ma tama'ita'i ua mae'a le fa'ata'oto o le toto toto.

Fa'aitiitia le taumafaina o mea'ai e iai le u'amea

O le uʻamea e manaʻomia e o tatou tino e tele lava ina maua mai meaʻai tatou te 'ai. O le taumafaina o tui u'amea maualalo i le taimi e mafai ona mafua ai le le lava o le u'amea.

u'amea mitiia

O le u'amea i mea'ai e tatau ona mitiia i totonu o le toto i totonu o le tootoo laiti. O le ma'i Celiac o se fa'ama'i o le intestinal e a'afia ai le gafatia o le inumaga e mitiia ai mea'ai mai mea'ai ua fa'amama, ma mafua ai le le lava o le u'amea. Afai e aveese se vaega o le inumaga, e afaina foi le faʻafefe o le uʻamea.

O ai e lamatia i le le lava o le uamea?

Soo se tasi e mafai ona mafatia i le le lava o le uʻamea, ae o nisi tagata e sili atu le lamatia. Ona o le maualuga o le lamatiaga, o nei tagata e manaʻomia le tele o uʻamea nai lo isi.

  • tamaʻitaʻi
  • pepe ma tamaiti
  • tagata fai mea'ai
  • Fa'asoa toto so'o
Faailoga o le le lava o le uamea

  • Tulaga vaivai

O le lagona vaivai tele o se tasi lea o fa'ailoga masani o le le lava o le iron. auōE tupu lenei mea ona e manaʻomia e le tino le uʻamea e fai ai se polotini e taʻua o le hemoglobin e maua i sela mumu. A le lava le hemoglobin i le tino, e itiiti le okesene e oo atu i aano ma maso, ma vaivai ai le tino. Ae ui i lea, o le vaivai lava e le faʻaalia ai le le lava o le uʻamea, aua e mafai ona mafua mai i le tele o tulaga.

  • lanu pa'u

O le pa'u o le pa'u ma le vaega i totonu o laumata pito i lalo e ta'u mai ai le le lava o le u'amea. Hemoglobin i sela mumu toto e maua ai le toto lona lanu mumu. O le mea lea, o le maualalo o le uʻamea e faʻaitiitia ai le mumu toto. Ona o lenei mea, o le paʻu e leiloa lona lanu piniki maloloina i tagata e le lava le uʻamea.

  • Manava le mānava

O le Hemoglobin e mafai ai e sela mumu toto ona ave le okesene i le tino atoa. A maualalo le hemoglobin i le tino i le taimi o le le lava o le uʻamea, o le a maualalo foi le maualuga o le okesene. O lona uiga e le mafai e maso ona lava le okesene e fai ai gaioiga masani e pei o le savali. O le i'uga, o le a fa'atupula'ia le mānava a'o taumafai le tino e ave atili le okesene.

  • Tiga le ulu ma niniva

Ootia O se faailoga o le le lava o le uamea. E ui lava e le masani ai nai lo isi faʻaʻailoga, e masani ona tupu i le niniva poʻo le mumu o le ulu.

  • Maʻi fatu

O le tatavale o le fatu o le isi lea faailoga o le le lava o le uamea. O le Hemoglobin o le porotini lea i sela mumu e fesoasoani i le tino e ave le okesene. O le maualalo o le hemoglobin i le le lava o le uʻamea o lona uiga e tatau ona galue malosi le fatu e ave le okesene. E mafua ai le faaletonu o le tata o le fatu po'o se lagona o le sasa vave nai lo le masani. I tulaga ogaoga, e mafai ona mafua ai le faaletonu o le fatu.

  • Fa'aleagaina le pa'u ma le lauulu

A leai se u'amea i totonu o le tino, o totoga e utiuti le okesene ma o lo'o liliu atu i galuega taua. Talu ai ona o le paʻu ma le lauulu e le maua le okesene, e mago ma vaivai. E sili atu le ogaoga o le le lava o le uamea e mafua ai le gau o lauulu.

  • Fufulu o le laulaufaiva ma le gutu

I le le lava o le u'amea, o le maualalo o le hemoglobin e mafai ona sesega ai le laulaufaiva, ma afai e maualalo le maualuga o le myoglobin, e mafai ona tupu ai le fula. E mafai foi ona mafua ai le mago o le gutu poo le gutu papala.

  • ma'i vae lē malolo

O le le lava o le u'amea e feso'ota'i atu i le ma'i le mapu o vae. ma'i vae lē maloloo se fa'anaunauga malosi e fa'agaoioi vae. E masani ona faʻateteleina i le po, o lona uiga o tagata gasegase e tauivi tele e momoe. E luasefululima pasene o tagata gasegase o le ma'i le mapu o vae e maua i le anemia o le iron deficiency.

  • Fao palapa'u pe fa'atusa sipuni

O se fa'ailoga e le masani ai o le le lava o le u'amea o fao vaivai po o fao sipuni. O lenei tulaga e taʻua o le "koilonychia". E masani ona amata i fao maaleale ma gau gofie. I la'asaga mulimuli ane o so'o se fa'aletonu, e ono tula'i mai fao pei o sipuni. O le ogatotonu o le fao e alu ifo i le pito i lalo ma oʻo i luga pito e maua ai se foliga lapotopoto e pei o se sipuni. Peita'i, ose a'afiaga e seasea tupu ma e masani lava ona tupu i tulaga ogaoga o le anemia o le iron deficiency.

  • tu'inanau i mea e le o ni mea'ai

O le mana'o e 'ai mea'ai ese po'o mea e le o ni mea'ai e ta'ua o le pica. E masani ona i ai le manaʻo e 'ai aisa, omea, palapala, penisina poʻo pepa ma e mafai ona avea ma faʻailoga o le le lava o le uʻamea.

  • lagona popole
  Mea'ai e Lelei mo Nifo - Mea'ai e Lelei mo Nifo

O le le lava o le okesene mo aano o le tino i le le lava o le uamea e mafai ona mafua ai lagona o le popole. E faʻaleleia pe a toe foʻi le maualuga o le uʻamea i le masani.

  • Fa'ama'i pipisi soo

Talu ai o le uʻamea e manaʻomia mo le soifua maloloina o le tino, o lona le atoatoa e mafai ona mafua ai le tele o faʻamaʻi nai lo le masani.

E Fa'afefea ona Su'esu'eina le Fa'aletonu o le Uamea?

Afai o lo'o e fa'aalia se tasi pe sili atu o fa'ailoga ua ta'ua i luga, e mafai ona e fa'afeso'ota'i se foma'i ma fai se su'ega toto. I lenei auala, afai e iai sau faʻaletonu, o le a malamalama.

Fa'ama'i Va'aia i le le lava o le uamea

O le le lava o le u'amea o se tulaga tuga lea e mafai ona o'o atu ai i fa'afitauli tau soifua maloloina mo se taimi umi. O le le lava o le u'amea vaivai e le mafua ai ni fa'alavelave matuia, ae afai e le togafitia, e mafai ona o'o atu ai i fa'afitauli fa'alesoifua maloloina nei.

  • anemia

O le ogaoga o le le atoatoa o le u'amea e mafai ona mafua ai le anemia ona o le faʻalavelaveina o le olaga masani o se sela mumu. I lenei tulaga, o le maualuga o le hemoglobin e matua maualalo lava ma le toto e le mafai ona lava le okesene i sela, ma afaina ai le tino atoa.

  • Fa'ama'i fatu

O le le lava o le u'amea e mafai ona mafua ai le vave po o le faaletonu o le tata o le fatu. A e ma'i ma'i, e tatau ona pamu atili e lou fatu le toto e fa'afetaui ai le leai o se okesene o lo'o tauaveina i totonu o le toto. Ole mea lea e mafai ona tupu ai le fa'atuputeleina o le fatu po'o le fa'aletonu ole fatu.

  • le lava le tuputupu ae

O le ogaoga o le le lava o le u'amea e mafai ona mafua ai le tuai o le tuputupu ae o pepe ma tamaiti.

  • Fa'alavelave ile maitaga

O fafine ma'itaga e sili atu le lamatia o le le lava o le u'amea. O le le atoatoa i le ma'itaga e mafai ona mafua ai le vave fanau ma le maualalo o taimi fanau.

  • Kanesa o le kolone

O i latou e le lava le u'amea e maualuga atu le lamatiaga o le atia'e o le kanesa colon.

E Fa'afefea ona Tofoina le Fa'aletonu o le Uamea?

E taua le su'esu'eina ma togafitia le le lava o le u'amea a'o le'i faateteleina le tulaga. Togafitiga mo le le lava o le uʻamea e faʻalagolago i mea e pei o le matua, tulaga o le soifua maloloina, ma le mafuaʻaga o le faaletonu. 

Afai e te manatu o loʻo e faʻaalia ni faʻailoga o le le atoatoa, o se suʻega toto faigofie e faigofie ai ona iloa. O le le lava o le u'amea e togafitia e ala i le 'ai o mea'ai e tele le u'amea ma le tagofia o mea'ai fa'aopoopo. O le faʻamoemoega autu o togafitiga o le faʻasaʻoina o le hemoglobin ma faʻafouina tulaga o le uʻamea. Muamua, taumafai e fa'alelei le le atoatoa i mea'ai. Fa'atau mea faaopoopo pe a fautuaina e le foma'i.

O le a le umi e fa'asa'o ai le le lava o le iron?

O le toe faʻafoʻi atu o tau o le uʻamea i tulaga masani e eseese e faʻatatau i le ogaoga ma le ogaoga o le tulaga. E mafai ona ave lenei mea mai le tasi i le tolu masina. O tulaga ogaoga e manaʻomia ai togafitiga faʻaumiumi.

O le a le Iron Excess?

O tagata e le lava le u'amea mai mea'ai e lamatia i le le lava o le u'amea. Ae ui i lea, o le tele o le uamea i totonu o le tino e mafai ona mafua ai le tele o le uamea. O le tele o le u'amea e le mafua mai i mea'ai, ae e masani lava ona o se taunuuga o le ave maualuga o tui o mea faaopoopo. O le tele o le u'amea i totonu o le tino e tupu ai se aafiaga oona. E tatau la ona ave ma le faaeteete.

O a Fa'ama'i e Mafua ai le So'a o le Ua'a?

O le tele e mafai ona mafua ai nisi faʻamaʻi. I le tulaga e sili atu, o faʻamaʻi nei e matauina:

  • Oona uamea: Oona uamea e mafai ona tupu pe a soona inu mea faaopoopo o le uamea.
  • Hemochromatosis gafa: Ose ma'i fa'aletagata e fa'aalia i le mitiia o le tele o le u'amea mai mea'ai.
  • Hemochromatosis: O le mamafa o le uamea e mafua mai i le maualuga o le uʻamea mai meaʻai poʻo meainu.
Fa'ailoga o le U'amea
  • lelava tumau
  • Tiga soʻoga
  • Tiga o le manava
  • Fa'ama'i ate (cirrhosis, kanesa ate)
  • Maʻi suka  
  • fa'aletonu le tata o le fatu
  • fatu fatu po'o le faaletonu o le fatu
  • suiga lanu pa'u
  • Vaitaimi lē masani
  • Leai se mana'o tau feusua'iga
  • Osteoarthritis
  • Osteoporosis
  • Ua gau le lauulu
  • Fa'ateleina o le ate po'o le fa'ama'i
  • Le malosi
  • Le fanautama
  • hypothyroidism
  • Faʻanoanoa
  • fa'afitauli o le gaioiga o le tino
  • Fa'ama'i neurodegenerative vave amata
  • Siitia le maualuga o le suka toto
  • maualuga ole enzymes ole ate

Togafitiga o le Umea

E leai se vaifofo mo le tele o le u'amea, ae o nisi mea e mafai ona faia e faʻaitiitia ai le lamatiaga o faʻafitauli o le soifua maloloina:

  • Aano mumu Fa'aitiitia lou taumafaina o mea'ai e tele le u'amea pei ole
  • Foai atu le toto e le aunoa.
  • 'A'ai vaitamini C fa'atasi ma mea'ai e tele le u'amea.
  • Aloese mai le faaaogaina o mea kuka uamea.

Ae peitai, afai e le iloa le maualuga o le uʻamea i le toto pe afai foi e le iloa le mamafa o le uʻamea, e leai se manaʻoga e faʻaitiitia le faʻaaogaina o le uʻamea.

Fa'aleagaina oona uamea

Fai mai o le tele o le uamea e mafua ai le kanesa i manu ma tagata. E iai le manatu o le foa'i faifaipea o le toto po'o le gau o le toto e mafai ona fa'aitiitia ai lea tulaga.

O le tele o le u'amea ma le le lava o le u'amea e sili atu ai ona faigofie tagata i fa'ama'i. E tele su'esu'ega ua fa'amauina ai o le tele o le u'amea e mafai ona fa'ateleina ai le tele ma le mamafa o fa'ama'i.

Faʻamatalaga: 1, 2, 3

Faasoa le pou!!!

Tuua se tali

E le fa'asalalauina lau tuatusi imeli. Fanua manaomia * ua makaina i latou i